2012-12-21

Tajska - treking

Pa smo prsli do prvega slapa.....iii lepo. Mal smo se pohladil in spocil, ceprav hoje res ni blo velik. Bi jih blo treba prpeljat v Slovenijo, da vidjo kaj je treking. Ampak vseen kul. Od tuki smo se kr precej dvignl, na jurja metrov baje. Pa mal tud zgubil. Midve sva bli valda v prvi skupini in smo sibal naprej. Tile vodici ga itak terajo in to v slapah in kroksih...valda, ce grejo pa dvakrat tedensko po isti poti. Mal smo mel panike, ker je bla v drugi skupini punca, ki je bila skoraj popolnoma slepa in gluhonema. Potuje sicer s prijateljico, ki prav tako ne govori, vendar se je ta ze prej vrnila v hostel, ker je nekje na poti izgubila bancno kartico. Skratka, za punco, ki je bila z nami so pokoicali motor, ker ji je hoja po dzungli povzrocala precej tezav. Zato sta se skupini razprsilj in na koncu izgubili. Mi smo cakali na vrhu hriba, oni so pa odvili ze prej. No...konec dober, vse dobro...prisli smo na cilj, delno sicer po nekem cudnem brezpotju, nekaksni trdi in suhi glini mimo nestetih grascin termitov, vendar do cilja. Nasih odpetih koc s streho iz listja. Dokler je bilo se soce, je bolo vse ok, cim se stemni je bilo noro mraz. Ob ognju smo se se malo podruzili, nasmejali, zapeli in zaplesali ob njihovi pesmici posveceni slonom, pogledali zvezdnato nebo in se ucili tujih jezikov. Gazda tega posestva je namrec moz po imenu Panga, ki ga vsi klicejo Happyman, ker je ves cas vesel in nasmejan. Prav zares. Ne govori anglesko pa vseeno nas je vse zelel spoznati po imenu, izvedeti od kod smo in se nauciti nekaj besed vsakega jezika. V nasi skupini sva bili midve, dva francoza, dve anglezinji, en nemec in dva novozelandca. Fina skupina, nic divja, prijetna. Lust je blo.

Ni komentarjev:

Objavite komentar