2012-08-24

Naša parcelca

Bilo je morje, bila je družba, imeli smo čoln in petrolejko zvečer. Vodo smo v kanistrih nosili iz kampa, burja nam je vsake toliko odpihnila senco in strgala baldahin. Včasih nam je pa prinesla tudi nov čoln, ali napihljivega snežaka. Bili so ježki in dirkanje z blazinami, pa modre ustnice, čeprav smo mislili, da nas še ne zebe v vodi. Bile so ribe, hobotnice, golaž iz kotla. Bila je kinderlada in profesionalni mazač, pa dolga vrsta lačnih mulcev. Bile so saranče in ose in kač še in še. To je bilo morje, ki je prekosilo vse!

4 komentarji:

  1. Čist hudo!
    Čist!
    Točno take scene se spomnim. U bistvu moj prvi spomin nate. Stala si na kamniti ograji malo desno od plahte in se s Šelo (Cerarjevo) neki zezala, med tem ko sta "Beškem" in "Matko" (takratna partizanska imena za tvojga brata in Cerarja) kramljala z mojim bratom. Fotr je bil pr Cerarjih.
    Res cist hudo!

    OdgovoriIzbriši
  2. Hm, tisti trije količki levo od plahte pa naj bi ščitili sadiko drevesca (101 poskus), ki na bi nam nekoč dajalo senco. Nikoli se ni posrečilo, a uživali smo tudi na soncu.

    OdgovoriIzbriši
  3. Čist hudo ja, res! Dobr smo se mel na Kamenjaku, oooo ja, čist najbl dobr.
    Drevesa se pa res nobena niso prijela, če borovci so rastl vzporedno s tlemi. Ko jih pa zdej pogledaš,so pa že mogočna drevesa. Celo senco dajejo. Čist drugač je. Ampak v srcu še vedno isto. Ista stara parcelca in razgled.

    OdgovoriIzbriši
  4. Ze tretjic odgovarjam, če se bo prjel se bo, drgač pa kot drevesca na parceli, skratka:
    Otoki in morje so isti, prikolica, baldahin isto, postave iste ;-),... Ampak ORANŽNA LADA PA ZAŽGE!!!!

    OdgovoriIzbriši