Srce

Nekateri ljudje nosijo srce na dlani. Zaradi tega se jim lahko večkrat zgodi, da jih kakšna reč prizadane, vendar mislim, da so večino časa, ravno zaradi tega, srečni. Zaradi tega, ker hodijo po svetu z odprtim srcem in sprejemajo svet takšen, kot je. Prav tako ljudi, takšne kot so. Mislim, da so srečnejši od tistih, ki imajo srce zakopano nekje globoko v sebi in ga ne pokažejo niti najbližjim.
Tudi gore imajo srce. Na vsakem hribu ga najdem, včasih nekje na poti gor, včasih čisto na vrhu. Za Tosc bi lahko rekli, da nosi srce na dlani, bilo je čisto na vrhu in z mesta, kjer je stalo, je bil čudovit razgled. Zato mi tudi veter in oster dež nista prišla do živega, počutila sem se varno, saj sem vedala, da gora, ki nosi srce na dlani ne stori nikomur nič žalega. Okej okej, mogoče se tole res sliši preveč znanstvenofantastično, pa kljub temu, v nekaj je pa treba verjeti, kajne? Jaz verjamem v dobro srce. Ljudi, ne gora, gorska srca so nastala spontano.