Ribe

 Ne, ne bom vas spraševala, če ste danes že jedli ribe. Če ste jih, super, če pa ne, pa to res ni moj problem. Meni so ribe dobre, res jih rada jem. Če bi bilo pomoje, bi jih jedla vsak dan. No pa sej, sej je po moje, nikogar ni, ki bi mi uravnaval prehrano, tako da sem res sama kriva, če ne jem rib tako pogosto, kot si jih želim. Mogoče so mi pa prav zaradi tega še vedno tako zelo dobre. Saj veste tisto, preveč dobrega tudi ni dobro. Eh, kaj pa vem, mogoče samo zato, ker naj bi se potem tega dobrega preobjedli in nam ne bi bilo več dobro. Pa kaj potem, bi nam postalo pa kaj drugega še boljše, saj je fino ves čas poizkušati nove stvari. Ribe obožujem, vse vrste, najraje pečene na žaru ali v pečici, z dodatkom česna, rožmarina in limone. Tiste v pečici lahko ležijo tudi na postelji iz krompirja in zelenjave. Kuhane ali pohane mi ne dišijo tako zelo. Pojem jih pa tudi, če je treba, nisem takšna zbirčna Metka (Metka mi ne seže niti do kolen). Rada imam tudi ribje namaze. Še vedno se spomnim svetlikajočih zob iz osnovne šole, ko smo imeli za malico ribji namaz. Mmm je bil dober, za vse prste oblizniti. Tudi tega bi rada še kdaj jedla.
Torej, od sedaj naprej, ribe večkrat tedensko, lahko jih nadomestimo kvečjemu s škampi ali hobotnico, tisto iz pečice, ali v solati. Nad školjkami do sedaj nisem kazala pravega nadušenja, mogoče me pa v prihodnje le prepričajo, še jim bom dala šanso, ipak tudi one prihajajo iz morja. Morje je res zakon! V večih pogledih...in okusih.