Tole je komad, ki mi gre trenutno po glavi. Pearl Jam, en tistih bandov, ki smo jih poslušali pri šestnajstih in so še kar tam nekje v mislih in srcu. Prav tako, kot vse ostalo, kar je pustilo neko sled. Vse fajn zabave, dogodki, druženja, vse ljubezni, ki so minile, vsi ljudje, ki smo jih kdaj spoznali, vsi kraji, ki smo jih obiskali, vse to je v naših srcih in mislih. Za vse večne čase, pa če hočemo ali nočemo. Radi imamo spomine, ti so tisti, ki nam vedno stojijo ob strani, ne glede na to, kje smo. Oni nam narišejo nasmeh na ustnice, ali prikličejo solze na oči. Zoprni so le takrat, ko šele prehajajo iz sedanjosti v spomin, takrat bi jih pa radi izbrisali, takrat pogrešamo čudežno paličico, ki bi naredila klik klak in bi vse pozabili.
Toda, kdo bi nam pa potem delal družbo na letalu, na morski obali, na sedežnici ali nekje na vrhu gore? Spomini morajo biti, pa kakršni koli že....sami po sebi so itak vsi lepi, le trenutno počutje nam jih lahko včasih malo sfiži. Na tega pa lahko vplivamo, takrat in takoj. Slabo počutje stran, dobro noter, pa bo tudi spomin fajn!
Še komad... http://www.youtube.com/watch?v=YF-5vW4GbsQ
Ni komentarjev:
Objavite komentar