Srce

Nekateri ljudje nosijo srce na dlani. Zaradi tega se jim lahko večkrat zgodi, da jih kakšna reč prizadane, vendar mislim, da so večino časa, ravno zaradi tega, srečni. Zaradi tega, ker hodijo po svetu z odprtim srcem in sprejemajo svet takšen, kot je. Prav tako ljudi, takšne kot so. Mislim, da so srečnejši od tistih, ki imajo srce zakopano nekje globoko v sebi in ga ne pokažejo niti najbližjim.
Tudi gore imajo srce. Na vsakem hribu ga najdem, včasih nekje na poti gor, včasih čisto na vrhu. Za Tosc bi lahko rekli, da nosi srce na dlani, bilo je čisto na vrhu in z mesta, kjer je stalo, je bil čudovit razgled. Zato mi tudi veter in oster dež nista prišla do živega, počutila sem se varno, saj sem vedala, da gora, ki nosi srce na dlani ne stori nikomur nič žalega. Okej okej, mogoče se tole res sliši preveč znanstvenofantastično, pa kljub temu, v nekaj je pa treba verjeti, kajne? Jaz verjamem v dobro srce. Ljudi, ne gora, gorska srca so nastala spontano.

Rdeče-beli prt

Rdeč in bel kockast prt ne sme manjkati na pikniku. Brez njega piknik v naravi, ni pravi piknik. Ok priznam, da se tudi brez njega, lahko ležiš na mehki deki, na brisačah, na čemerkoli, kar preprečuje, da bi ti zemlja in trava mazala krilo in hlače. Ampak rdeče-bel prt naredi piknik. Poleg prave družbe, se razumemo. In hrane. Pa pijače tudi. Letos smo se šli že kar nekaj piknikov in moram priznati, da niti enkrat nismo imeli s seboj rdeče-belega prta. Doma ga nimam, ostali ga tudi niso imeli, ali se je pa zgodilo, da je piknik nastal tako spontano, da smo na prt popolnoma pozabili. Kljub temu so bili vsi letošnji pikniki super. Fantastični celo! Na prt nisem niti pomislila, dokler se zadnjič nisem zbudila v hiši z rdeče-belimi zavesami. Rdeče-bele zavese in zunaj smrekov gozd. Za piknik mi je bilo malo mar, pogled skozi okno je namigoval na cel kup drugih fajn stvari, ki se še kanejo zgoditi. Zdaj pa ne vem, je bilo to zaradi rdečih in belih kockic, ali zaradi družbe?

Ajmo u planine

Obeta se lep vikend. Kaj to pomeni? Da gremo v planine. Jupi. Jutri Brana, nova kljukica, nov ptič. V nedeljo pa nekaj bolj na izi, Blegoš, Viševnik ali kaj podobnega. Vreme bo sončno in mrzlo, kar pomeni tudi jasno in razgledno. Komaj čakam!

Back from heaven

Bilo je božansko! Prav zares. Nekdo mi je rekel, da pohod na Triglav opisujem tako, kot da bi bila v nebesih in se nato vrnila na Zemljo. Prav ima. Res je bilo tako!

Triglav

Na Triglav grem. OK no, dons samo do Kredarice, jutri bomo pa videli kakšna bo situacija. Napoved ni nič kaj rožnata. Sneg nam obljubljajo. Kul. Ujeli bomo vse tiste snežinke, ki sploh ne dosežejo sive Ljubljane. Tiste najbolj čiste. Sendviče imam pripravljene, vodo tudi, pa nekaj čokolade. Baje je treba met cuker pri roki, ko se podajaš v take podvige.