Tomejto tomato

Čez vikend me ne bo doma. Alien pa bo. Sam. Torej, kaj mi je preostalo drugega, kot da mu dam nekaj za jest. Dva češnjeva paradižnička bi morala zadostovati do nedelje zvečer, kljub temu da je kar požrešna zverina. Najprej si ju je ogledoval od daleč, nato je na široko odprl gobec (se mi zdi, da sem slišala vrisk) in se pognal v napad. Raztegnil se je čez vejico, ne vem, ali od ugodja, ali zato, da je imel boljšo oporo za kopanje v mehak paradižnik. Sem pa opazila novo težavo, iztrebki se po novem ne lepijo več na vejico, pač pa tečejo na mizico. Ne pridejo v poštev kot rezervno kosilo. Zelen nezrel paradižnik in svež rdeč paradižnik se izločata različno. Tomejto tomato, zrel nezrel. Upam, da ne bo imel kakšnih prebavnih motenj, mali alien. Moj mali alien, ja ja, mi je kar prirasel k srcu. Upam, da bo užival in bo pustil moje stanovanje pri miru. Okna sem seveda vsa zaprla, tako da se lahko slini le po balkonu. Ne verjamem, da bi mu šel sesalec prav posebej v tek, sosedje pa naj le spoštljivo pogledujejo na moj balkon. Bi bilo kar zanimivo imeti dvometrsko gosenico za domačo žival, ki bi vsak dan pojedla gajbo paradižnika in druge zelenjave.