2012-12-29

Tajska - Koh Lanta

Za nama je se en poln dan. Zjutraj sva si spoosodili motorcek in picili po otoku. Najbolj sva si zeleli obiskati staro mesto, Old Lanta in sva startali kar tja. To mestece je cisto spodaj in na drugi strani otoka, kaksnih petnajst kilometrov stran, so nama povedali. Do tja pelje samo ena cesta. Pravzaprav gre ena po tej strani, kjer sva midve in kjer so tudi vsi resorti, saj so na tej strani plaze najlepse. Druga cesta pa pelje ob druhi obali, zacne se na severu in gre cisto do juga, vmes sta pa le dve povezovalni poti. Mogoce je se kje kaksna lokalna, ki v zemljevid niti ni vrisana. Med potjo se vsake toliko peljes cez vasico, oziroma nekaj his, kjer so trgovine in restavracije. Ponavadi so te male vasice tam, kjer so vecji resorti z luxuznimi bungalowi. Da imajo gostje kje zapravljati seveda.
Ko sva bili ze dovolj dalec in prisli do prvega krizisca, sva se odlocili za skok na drugo stran. Cesta je bila najprej se okej, kmalu je postala pa gozda makadamska pot in gozd vedno bolj gost. Ce bi sli h komu v goste, bi bili ze tezki za izgovorit v celem stavku. Kmalu sva srecali se dva ocitna turista, ki sta nama potrdila, da sva na pravk poti, torej sva nadaljevali. Za vsak slucaj sva natocili se liter bencina in pici dalje. Jeeeej old Lanta town je pred nama. Tu so hise state vec kot sto let, vse so majhne, lesene in se na eni strani drzijo edine ceste, ki pelje mimo, na drugi se pa s koli dotikajk morja. V centru je star svetilnik in dolg pomol, s katerega ladjice vozijo na bliznje otocke. Midve sva poiskali Hamock house, ker je bol v planu nakup pravega tajskega hammocka, kar sva izpolnili. Juhu, komaj cakam morje in veliko pisano mrezo razpeto med dva diseca borovca. Takoj, ko se vrneva, ne? Aja ne, dkma bo takrat se zima. Eh, ob twj vrocinj vcasih kar malo pozabim na mraz doma. Pa ceprav je deset ali petnajst stopinj. Zkma je zima, poletje pa poletje.
Kratek sprehod cez mestece je bil res kratek, zelodcki so se oglasili in poiskali sva gostilnico cisto na koncu vasi, ki nama jo je priporocola nemka, ki ze deset let zivi na Tajskem. Da ima gostilno nek francoz, je rekla in da vsam dan skuha nekaj novega, vse je pa zelo okusno. Francoz je bil fantasticen, razkazal nama je gostilnico, v kateri tudi zivi in nama povedal tri jedi dneva. Solata s piscancem it is. Mmm je bila okusna! Super kosilk sva pojedli, s fantasticnim razgledom, saj je njegova hisa taksna kot vse ostale, s koli potoplje jmi v morju in teraso na pravi strani. Od oatalih se razlikuje le pk tem, sa je malo boln po evropsko cista in ne roliko nacickano okrasena. Fantasticna hisa. Ob njej je bila se galerija, kjer sva si oglesali razstavo fotografij, pritisnili smo slikco v spomin jn ze sva sibali dalje.
Ne dalec...nekaj his blizje mestu namrec zivi se en francoz, ki je ze tri leta tukaj, vmes gre se malo v Indijo, cez poletje domov, nato pa spet sem. Letos je rekel, do bo ostal pa kar celo leto. K njemu sva sli poskusit sladoled, ki ga dela sam. Rocno mesa in mecka suha zelisca, ki jim doda smetano in sladkor pa najbrz se kaksno skrivno sestavino, kj nama je ni zaupal. Poizkusilj sva sivkin sladoled, indijanskega iz cineranin kardamona, za tisteg iz zelenega caja sva bili pa malo prezhodnji, ga je rabvno umesil. Nekaj posebnega je poslusati francoza, ki razlaga o kuhariji. Prijetnejsa razlicica najinega nocnega Rattatouilla. V skrinji je imel.se prav poseben sladoled, za katerega je rekel, da ne smeva povedati nikomur. Ja ja, v tistem so bile sele prepovedane substance...ce ne bi bili z motorjem in na drugi strani otoka, bi ga poskusili, tako sva pa to dozivetje pustili za drugic. Tudi on zivi v svoji trgovinici/slascicarnici/kavarnici in uziva. Pri miru ni bil niti eno sekundo, zato bo rudi na fotkah meglen. Mogoce je pa to zaradi srivnostnega sladoleda?
Nazaj grede sva skocili se na konec pomoja in na mestece piglesali z morske strani, ter se pocasi odpravili proti domu. Jasno je, da sva vmes skocili v morje...pa sva se kar strinjali, da imava bungalovxek na odlicni lokaciji na otoku. Tako da priporocava No name bungalove na Long beachu.

Tu je ze vecer, iz nasega No name bara se slisi Marley, luna je polna in visoko na nebu...midve pa uzivava na terasici. Jutri pa na Koh Phi Phi. Ladja izpljuje ob 13ih...

1 komentar:

  1. Zanimivo! Tudi tukaj je polna luna, Marleya pa ni ... Pa namesto na terasici uzivamo ob zakurjenem kaminu.

    OdgovoriIzbriši