Kot sem ze povedala, smo imeli drugi dan kosilo v naravi na skali pred slapom. Skuhalj so ga ze v taboru pri hepimenu jn vsak je nesel svoj paketek nudlov zelenjavo, zavitih v velike liste in zvezanih z vrvico nekega grma. Res profesionalno narejen paketek. Man (nas vodic) nam je v nask narabni eestavracijk z meceto naredil se palcke, da smo lahko jedli. Sem ze prava profesionalka za tele palcke. Doma bojo vse vilice letele cez balkon.
Fino je bilo tudk pomivanje posode po kosilu...vse skupaj smo lepo spustili po reki dol - nazaj k naravi.
Pot res ni bila naporna, ceprav naj bi hodili pet ur. Ampak tko pomeni pet ur s kopanji, kosilom, fotkanjem in ne prevec hitro hojo. Midve z N sva res pravi spiderki na tem podrocju. Ampak je bilo tudi pocasi fino. Smo si vsaj lahko vse ogledali. V drugi kamp smo prisli veliko pred drugo skupino, saj so oni prejsnjo noc zurali in so baje dolgo spali. Ampak mi smo se pa zato lahko na cilju skopali se v objemu soncnih zarkov. Pri zadnjem slapu seveda. Drugace sploh ne bi veljalo. Vecer pa spet taborni ogenj in kitara in petje...eni malo bolj pozno v noc, nekaj nas je slo spat ze ob devetih. Ja ja, tako to je tukaj. Tema pade ze ob sestih in ce ni kaksne posebne akcije, mirno zaspis ob devetih. Pred tem je seveda ritual oblacenja v dolge hlace, pulover, bundo, ce jo imas in nato mirovanje pod tremi tezkimi dekami. Ta noc je bila bolj blagodejna, mraz nam je prizanesel.
Kaj bi priporocila nekomu, ko se odpravlja sem in razmislja o tem ali bi sel na treking, ali ne. Definitivno ja. Ni zahtevno, je pa fino dozivetje v naravi. Ce naletis na kul skipino in taksne vodice, kot smo ji imeli mi, ne more biti slabo. Priporocam le topel flis in se kaj, kar vsakega posebej dodobra ogreje. Poleg tega pa se paketek marshmelov za snack ob ognju. O tem so vsi govorili. Treking je fajn, mirno si tri dni v istih cunjah, umivas se v prilicno umazani reki, vsak po izgledu, zobe si umijes le zjutraj, ker je zvecer prenevarno ali prestrasno it do recnega brega. Na vece hodis v neko bajturino s cucavcem, kjer papir meces v posebno vreco za smeti jn splakujes z zajemalko iz soda polnega vode. Celotno dogajanje pa ves cas spremljajo popolnoma novi zvoki zivali, katerih imena ne poznas, niti po videzu jih nisi se nikoli videl, a se imas v druzbi popolnih tujcev ob tabornem ognju pod slamnato streho vseeno fantasticno.
Pase pa seveda priti tudi v civilizacijo. Jasno. Ipak smo razvajeni. Cunje nam bodo oprali, tus je pritekel iz pipe, shopping je bil pa tudi bogat. Chang mai je zakon.
2012-12-21
Tajska - treking
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar