Tajska - Kopayam

Vceraj je bil super dan. Alarm, ja alrm, naju je zbudil malo pred osmo, saj sva bili ob osmih ze zmenjeni za izposojo koles. Na pot je treba zgodaj, ker hitro postane prevroce. Cakala sta naju dva lustna mestna bicikla, brez prestav in z zavorami za vzorec. Z mislijo, da bo dan se zabaven in da, eh sej ni tolk klancev, sva odrinili v dan. Mal dol, mal gor...pa se bolj gor in se bolj...in dol s kolesa pa pes. Okej, dva klancka sva prehodili, ostale sva premagali. Super jutranji trening je bil in se lepsi cilj. Najprej sva sli sicer do vasice, kjer naju je prvi dan odlozila ladja, obiskali budo in si ogledali nekaj drugih resortov (na najini plazi je seveda najlepse) nato pa na severno plazo, kjer nama je zastal dih. Uau! Najlepse jo opisem z besedami 'foto tapeta'. Kaj takega je nemogoce opisati, to je preprosto treba videti v zivo. Mislim, da niti fotoaparat ne bo zajel vse lepote te plaze. Uau! To je vse, kar lahko recem. Za kaj vec boste morali kar sami na pot. Na tisti strani je bilo morje mirno in posledicno se je videlo morsko dno, v tisto tukizno zeleno modro bistro fleho bi lahko dolgo zrla. Zelo dolgo. In tudi sem, s krajsimi dremavimi prekinitvami. Neverjetno, kako se vcasih res lahko povsem izklopis in sprostis.
V tem istem zalivu je tudi drugi najlepsi bar na svetu. Ok, lahko si tudi deli prvo mesto, saj je plaza in okolica popolnoma drugacna. Na eni strani torej Safari bar in na drugi Hippy bar. Uau! Sami superlativi.

Ko je sonce izgubilo svojo moc, sva odkolesarili nazaj, vecerja, net, tus...vecerna toaleta, haha, nekaj povsem novega, majica od prejsnjega dneva, kratke hlace in slape - kako preprosto je to tukaj. Nobenega buljenja v omaro in negodovanja nad oblacili. Najbolj cista majica in slape in pici miki. Cas je treba trositi za pomembnejse stvari.
No, zakaj je bila potrebna vecerna toaleta? Ker so nas otocek obiskali very famous Job 2 do, tajski reagge band. Mislim, da so ta vecer doma ostali le stirje, cel otok se je zbral v Rasta baru, ludnica res. Do sedaj je otok deloval precej manj naseljen, Rasta je pa pokal po sivih. Top! Sama sem za band seveda slisala prvic na Kopayamu, ceprav naju njihov glavni komad spremlja ze vso pot (nevem naslova, ampak ga nujno moram imeti khm khm), lokalci so se pa v pricakovanju tresli ze ves teden.
Pa da ne nakladam prevec, konec koncev sem na dopustu, koncert je bil top, spilali so do treh zjutraj in prav toliko casa smo tudi plesali. Na odru se je izmenjalo kaksnih petnajst ljudi, zato so seveda imeli dovolj energije za vecurno svirkanje, mene ni pa nihce menjal med plesom, zato sva jo po koncertu kar lepo hitro popihali spat. Super sportni dan je bil, bicikl in ples. Zdej pa sam se Doo doo doo...