Po dolgi in vroci voznji z busom sva pripotovali v Ranong. Vsaka voznja je res posebno dozivetje. Tudi osebje na avtobusnih postajah posameznih mest je posebno dozivetje. V Phuketu skrajno neprijazni, jasno samo ena agencija ima buse, ki te pripeljejo do sem pa se lahko fino arogantno obnasajo. Vseeno sva uspeli kupiti karto za dokaj zmerno ceno in evo naju.
Ker danes ne vozi vec nobena ladjica na Kopayam, bova prespali tukaj. Nastanili sva se v guest housu, ki je najblizje avtobusni, od koder naju tudi jutri odpeljejo na ladjico in dalje na morje. Prvi dvomi glede spanja skoraj na avtobusni so se razblinili v nasmehih osebja in njihovi odlicni anglescini, soba zgleda super, hrana pa naj bi bila tudi fantasticna, saj imajo kuharico, ki v Ranongu kuha ze trideset let. Ne more biti slaba po toliko letih sukanja okoli stedilnika.
Nafilava zelodcke in greva na sprehod do mesta, ki je le dvajset minut hoje stran. To pa res ni nic za naju. Mestece je pa verjetno tako majhno, da ga lahko pred spanjem prehodiva po dolgem in pocez. Le se novih moci si prijeva.
Ni komentarjev:
Objavite komentar