Praznovanje.

Rojstni dan je ena lepa reč (Ha, lepa reč indeed!), ki doleti čisto vsakega, vsako leto. Koliko je teh let, je odvisno od načina življenja in našega odnosa do tega življenja. Saj veste, pomembno je ali se dovolj gibamo, jemo zdravo in dobro (kar vključuje tudi kakšno dobro klobaso kdaj pa kdaj), se družimo z veselimi ljudmi, kako pogosto se smejimo, ali se znamo zabavati, živimo sproščeno in brez večjih pretresov in skrbi, šteje naš odnos do soljudi in jasno tudi dojemanje samih sebe, ali smo veliko v naravi, znamo uživati v vseh trenutkih življenja, skratka, če se znamo imeti fajn, je zelo možno, da se bomo dolgo smejali. Ok, včasih res grdo poseže v množenje teh let kakšna trapasta nesreča ali neozdravljiva bolezen, takrat naš pogled na svet nima nobenega vpliva na število let, ki jih bomo dočakali, poslovimo se prej, kot bi si želeli. Kadarkoli že, prej ali kasneje, vedno se lahko poslovimo v stilu in ohranimo pozitivni pogled na življenje čisto do konca.

Rojstni dan je meni najljubši praznik v letu, ta dan si vzamem zase in si dovolim vse, kar mi paše. Ne želim, da mi kdorkoli kroji ta dan in ga načrtuje zame, kje bom in kaj bom počela, bom, kjer si bom v tistem trenutku želela in to je to. Rada imam praznovanje rojstnega dne, s familijo, prijatelji ali v dvoje, kakorkoli že, žur mora bit! Če mi bo pa kdaj zapasalo biti v samoti, si bom pa tudi to dovolila.

Zadnjič sem bila povabljena na rojstni dan, kjer je bilo zbranih veliko ljudi, polnih življenjskih izkušenj in modrosti. Bili so nasmejani in zgovorni, uživali so v druženju in obujanju spominov in mi izdali protokol rojstnodnevnega praznovanja, ki se ga neplanirano vsi držimo. Užitek je bilo poslušati njihove zgodbe in biti del obujanja njihovih spominov.

Takole pravijo: ko se praznovanje prične, se najprej pozdravimo in poklepetamo oziroma predgobezdamo o nepomembnih stvareh, da izgine trema, ker se že dolgo nismo videli, nato se pogleda vse rože, prejete za darilo, temu sledi požrtija in uživanje ob hrani in pijači (lačni in žejni res nismo za nikamor) in za njo obvezno fotografiranje na sto in en način in z vseh možnih zornih kotov, čisto na koncu se pa še spomine obuja, odvisno od tega, koliko let šteje slavljenec. Pri praznovanjih osemdesetinnekaj rojstnih dni dodamo še rubriko, kdo je že, kako, kje in kdaj, umru.
Fajn žur je bil, odkljukali smo vse točke protokola in se poslovili dobre volje in z nasmehom na ustih. Tako, kot mora biti.