Gozdna jagoda (Fragaria vesca)

Po latinskem imenu sodeč, ji ne bi nikoli prisodila takšne sladkobe.Vešče se mi še nikoli niso zdele prikupne, še manj pa slastne. Gozdne jagode pa se uvrščajo visoko na lestvico meni najljubših sadežev. Če bi me poslali v gozd po jogurtov lonček gozdnih jagod, bi se verjetno po desetih urah vrnila s praznim in popolnoma rdeča okoli ust, z izgovorom, da jih ni bilo nič, reeeees neeee nooooo.

Res so dobre in zadnjič sem se jih najedla za kar nekaj let nazaj. Reve uboge so popolnoma brez zaščitne barve, takole lepo se svetijo iz vsega tistega zelenja. Varne so samo pred tistimi z barvno slepoto, vsi ostali jih ugledamo s prostim očesom. Tako nekako kot lisičke med gobami. Te tudi najdem (kadar so, seveda), za razliko od jurčkov in ostalih gob. No ja, tudi marele mi ne uidejo, kako bi le, če pa plešejo v tistem svojem kratkem krilu, na eni dolgi vitki nogi dvajset centimetrov od tal. Mmm komaj čakam gobarsko sezono. Toplo je dovolj, le še nekaj več dežja rabimo, pa bo. Ja, tudi dež je za nekaj dober. Pa še s tistih jagod, ki rastejo tik ob cesti spere ves prah, da jih lahko jemo kar tam, kjer rastejo. Te so tako in tako najboljše.