Ostriga je skupno ime za več nesorodnih skupin školjk. Živijo v plitvih obalnih morjih po vsem svetu. Lupina je z notranje strani obdana z biserno matico. Biserna matica lahko popolnoma obdaja tujke in tako tvori bisere. Ostrige praviloma jemo surove z malo limoninega soka in so danes cenjena delikatesa. Vsebujejo vitamine A, B1 in B2 ter magnezij, cink, kalcij, fosfor in jodid. V 20. stoletju so bile školjke v Angliji hrana revnih ljudi. Zaradi povečanega onesnaženja morij in izumiranja školjk je ta možnost odpadla. Zaradi povečanega povpraševanja in majhne ponudbe so cene ostrig narasle.
Nisem ravno oboževalka školjk. Nobenih. Okej no, kapesante imam rada, jasno, če so pa najdražje, vse ostale pa tudi, če takoj izumrejo. Me je pa že dlje časa mikalo poskusit ostrige, da vidim čemu so tako cenjene. Pa mi jih je nabral (ta je res keeper no, vam povem). Je reku, ni problema, jih grem iskat pa jih bova pojedla, pa je pljunil v masko in bil čez petnajst minut nazaj s polnimi hlačami ostrig. "Poglej kok so lepe!" Hm, kaj pa vem no, na zunaj so kar nagravžne, tako da sem upala, da me pogled na vsebino prepriča, pa je bilo še slabše. Uf uf, a tole bova zdej jedla? Ja okej no, limona, deci belega pa kos kruha zame, če bo treba kaj porinit dol. Nič ne rečem, ambient je bil vrhunski, kar na plaži jih je napojil z limoninim sokom in mi jih postregel. Boljše terase s pogledom na morje ne najdeš nikjer, ta je bila pravzaprav kar terasa v morju, res top. Pa sem počepnila, se namrgodila in jo posrkala. Ufffff, kot res gost slulzast smrkelj z vonjem po morju. Krasno res. Jasno sem si pomagala s kruhom in požirkom vina, da je šlo lažje dol. No saj, če povem čisto po pravici, se mi zdi, da niti ni imela nekega posebenga okusa, pač po školjkah, ki jih tako in tako ne maram kej preveč in po gostem sluzastem smrklju, ja, po tem tudi. Pojest sem morala vse štiri, ki so bile zame, on štiri in jaz štiri. Sem si rekla, okej, če se že gremo to, jih pa bom. Slurrrrrp sem posrkala eno za drugo.
Kaj naj rečem, če me želite razveseliti s hrano, me raje peljite na telečjo pečenko in tenstan krompir. Res, prsežem. Pa veliko skledo motovilca. Če je energija prava in kemija taka, kot je treba, je tudi krompir afrodiziak, brez skrbi. Tele ostrige niso naboja prav nič ojačale. No ja, razen, če je že tako visok, da se ga ne da, samo pustimo to za drugič, mami tud bere.
Mimogrede, ste opazili čebelico?
Ni komentarjev:
Objavite komentar