Tudi na domači njivi je podrlo nekaj dreves, med katerimi je vrba, ki se je velika in mogočna do nedavna bohotila ob ograji, zdaj je pa čisto pri vrhu prikrajšana za debelo vejo. Še dobro, da je D tako priden, da je komaj čakal na sončen dan in se z motorko podal v boj. Vejo je razžagal in pripravil drva za kurjavo, da nam bo pozimi toplo (še pomlad se ni začela, pa se že veselim toplih zimskih večerov ob kaminu).
Del veje je bil tako fino ukrivljen, da mu je dal misliti...klopco rabimo! Ja seveda, tam ob drevesu bo stala, kjer je poleti največ sence in od koder je najlepši pogled na njivo. Pa jo je naredil. Čisto pravo, masivno in zaenkrat še dišečo po svežem lesu, klopco. Že zimski sončni žarki so jo lepo obsijali, kako bo šele poleti. Si že predstavljam rdeče bel kockast prt in dobrote na njem, pa žvenket kozarcev na pecljih in požvižgavanje Orlekov. Ja, tudi pomlad bo lepa, da o poletju niti ne začnem razmišljati. Komaj čakam, tale klopca naznanja nekaj lepega.
*Orlek - Ko so lipe cvetele
Ni komentarjev:
Objavite komentar