Še sm tuki, še sm. Nisem ostala na Polikliniki, kot bi lahko predvidevali glede na zadnji zapis brez nadaljevanja. Zrihtal so me, niti trajalo ni predolgo (se je le bližal zaključek delovnega dne) in sm šla v svet. Nekaj časa je noga počivala, zdej me pa spet nosi sem in tja. Ves ta krasen sneg, ki nam ga je nametalo, mi omogoča, da jo vsake toliko razbremenim in se do nosu zakopljem v sneg. Super je! Se gremo kepat?
Ni komentarjev:
Objavite komentar