Ko se cas ustavi

Ne maram zdravnikov, sploh, niti malo ne. Pa ne zato, ker bi me bilo strah, ker bi padla skupaj ob pogledu na kri in bi se bala injekcij. Prej nasprotno, rada gledam oddaje z operacijami, kjer imamo na vpogled notranjost cloveskega telesa. Ne vidis vsak dan iz cesa si sestavljen in kaj nas pravzaprav ohranja pri zivljenju.
Pravzaprav so vecinoma tudi zdravniki fajn, vecina je prijaznih in potrpezljivih, znajo se pohecati in pomiriti pacienta in ne izgubljajo mirnosti, kjub nabasanim cakalnicam. In te so tiste, ki jih ne maram. Ne maram cakanja pravzaprav. Cakanja v prazno. Je pri nas res toliko bolnih ljudi, da se pri zdravniku vsakic caka neskoncno dolgo? Ali smo slovenci hipohondri? V cem je hec? Se sama se pocutim malo hipohondra, ker sem prisla sem cakat vec ur zaradi necesa, kar se komaj vidi. Ampak kaj pa ce, pravijo. Raje pojdi k zdravniku, saj zato pa so. Kaj pa ce...? Hja, kaj pa ce ja, kot kaze si jih veliko postavi to vprasanje in raje pridejo pokazat in popravit, kar jih tezi, kot da bi se zgodilo tisto najhujse. Hm...najhujse, kaj pa je to? Smrt? Mislim, da ne, se mi zdi, da nas je strah bolezni in odvisnosti od drugih, nezmoznosti za delo in zagotavljanje prezivetja in seveda nezmoznosti samostojnega gibanja. Tega nas je najbolj strah. Biti samostojen pomen biti svoboden.
Hm, morbidne misli takole navsezgodaj, kajne? Tudi to povzroca cakanje pri zdravniku, ki traja ze dve uri pa se ni zgodilo se nic oprijemljivega. Pa imam jaz se sreco, vstopila sem v prazno polikliniko, ki zdaj mrgoli od ljudi...
No, minile so stiri ure in jaz sem se kar cakala. Vi ste mladi in zdravi, vi lahko pocakate, pa so se pred mano zvrstili otroci, stari ljudje, tisti, ki so prisli na anestezijo, ker to, ko dobijo, dobijo, pred mano je bol na vrsti zdravnik s tezavo, prav tako mlad in zdrav, vendar med svojimi kolegi, seveda ne bo cakal...pa sem bila ob pol osmih zjutraj peta po vrstnem redu. "Kdaj bom na vrsti?" me je zanimalo. "Gospa, pred dvanajsto zagotovo ne, potem bomo pa videli." Kako pred dvanajsto zagotovo ne, ce sem prisla ob 7ih zjutraj in bila peta po vrsti. Ker sem mlada in lahko cakam? Ker zame ne velja vrstni red? Ker je pacientov toliko, da jih nasi zdravniki ne porihtajo v enem dnevu. Kje je tezava, prevec pacientov, premalo zdravnikov, prevec hipohondrov, prepocasen sistem, prevec poskodb? Ne razumem, res ne.
Sama zjutraj nisem prisla na vrsto, ker sem se zacela boriti za svoj vrstni red, pa smo nekako sklenili dogovor, da pridem ob petih nazaj in bom takrat na vrsti, ceprav imajo popoldan se vecjo guzvo in zgolj enega zdravnika. Se mi zdi, ce bi zjutaj vztrajala, da bi prav tako pricakala tocno tega zdravnika. Zdaj sem tukaj, v cakalnici, vedo da cakam in pravijo, da me bodo poklicali. Pa da vidmo...ura je 16:55.