ORL ali kako preziveti soncen dan

Jap, uganili ste, operacijo so mi prestavili na jutri. Naj bi se ena pred mano tako zavlekla, da je zame zmanjkalo casa. Se mi je prisel kirurg osebno opraviciti, kar je pa tudi kepo, kajne? Pa priznam, da glede na njegov utrujeni videz ob treh popoldan, nimam prav nic proti, da se me raje zjutraj loti. Naj le gre nocoj bolj zgodaj spat, pa bo vse okej. Sama bom pa skozi okno se najprej opazovala spreminjanje letnih casov. Cukrarna v soncu je bila prav mikavna, fajn bi jo bilo videti s pisanimi zavesami in buhtecim cvetjem na okenskih policah, vrvezem pred vrati in smehom, ki bi uhajal skozi odprta okna. Le kdaj bodo iz nje naredili kaj finega? Najbrz nikoli...
No, v popoldanskem soncu je bila videti veliko bolje, kot sedaj. Ko oblaki prepredajo nebo, tema pada tudi na cukrarno. Zdaj si jo lazje predstavljam kot zatocisce nasih vrlih predstavnikov moderne. Saj veste KettejaMurna in njemu podobnih, hehe. Spodaj resetke, vmes je nekaj nadstropij zazidanih oken, skozi zgornja se pa vidi, kot skozi macekovsko narezani kruh. Saj poznate tisto, mati mati mamica, reze mi tak tankega, da se vidi skoz njega.
Kakorkoli ze, danes je bil po dolgem casu super lep soncen dan, v zavetrju se je dalo posedeti v kratkih rokavih, najbolj dovzetni so verjetno ujeli ze tudi nekaj zarkov za temnejsi odtenek koze, energije so si pa vsi nabrali, da bodo lazje prenesli prihajajoce ponovno dezevne dni, ki prihajajo.
Meni dez in sneg in mraz ne pridejo do zivega, zato sem se odlocila dan preziveti v preveliki pizami, pod hrustljavim kovtrom in s skozi okno lomecimi soncnimi zarki na mojih licih. Sem se vsaj dobro naspala in spocila. To pa v tem hitrem svetu tudi nekaj steje.