Gospod Palca

Rada imam vse letne čase, tudi zimo, ko je mrzla in jesen, kadar je deževna, rada imam pomlad, ker se takrat narava prebuja in počasi lahko slečemo debele jakne (če imamo srečo), pa tudi vroče, zelo vroče poletje (kadar je takšno) mi je pri srcu. Vsak letni čas prinese nekaj svojega, nekaj, česar se lahko veselimo v naprej in uživamo, ko pride. Letos smo sicer skočili iz zime naravnost v poletje, kot da bi pomlad pozabila priti in se zdaj vsake toliko pokaže in nas malo pohladi in poškropi. Mogoče sta v teh kriznih časih pomlad in poletje združila moči in odprla skupno podjetje, pa zdaj malo na izmenično dozirata svoje storitve? Meni je prav, morje je toplo in sonce sveti, pa smo skočili za vikend na morje, podaljšani vikend pravzaprav, kar hitro postanejo mini počitnice.

Raziskovali smo neznane kotičke in spoznavali nove prijatelje. Med njimi je bil tudi mali navihanček, ki dobro ve, da se ni vredno prehitro utruditi, zato s seboj nosi stol, družbo pa mu dela prijatelj, gospod Palca. Gospod Palca je res poseben tič, zelo je vitek, da bi kopalke kar padle z njega, če bi jih nosil, mimogrede se pomeša med svoje prijatelje, da ga komaj najdeš (ga imam na sumu, da se včasih skrije zanalašč), vedno nosi kapo, ker ve, da je sonce škodljivo in zelo rad plava v morju. Gospod palca nam je krajšal čas ves vikend, pripovedoval nam je šale, pomagal kuriti ogenj, da smo lahko spekli ribe in bil ves čas z nami, da nam ni bilo dolgčas. Za nagrado smo ga narisali, njega res ni težko narisati, je potrpežljivo pri miru in nič ne menca za stranišče. Ko smo šli domov nam je pomahal v slovo in rekel, naj le še kaj pridemo, potem pa hitro skočil v morje in zaplaval.