Če se že gremo, se pa potrudimo, ne? Tovariš je pokazal nekaj udarcev, potem smo dobili svoje palice, žogic, kolikor jih želiš, pa tolči. Tri ure, no, malo manj, smo nabijali tiste žogice v daljavo, marsikatera se je sicer odkotalila bolj, kot da igramo mini golf, sem in tja kakšna pa je tudi poletela in mi dala zagona za novo košarico žogic.
Luštno je bilo, vendar dokler obstaja še kateri drugi šport, pri katerem se potim zaradi miganja in ne zaradi vročine, bo moral golf še malo počakati.
Ni komentarjev:
Objavite komentar