Uf uf, kaksen dan! Jasno kot beli dan, kot je takrat ze bil (za razliko od Ljubljane) sva se zbudila pred alarmom (reci in pisi ob sestih). Jep, tudi na dopustu moras imeti alarem, ce si zelis veliko ogledati. Guest house sva sicer zapustila sele okoli osmih, na izi po zajtrku pa vamo tamo, ampak vseeno ob pravm casu. Zajahala sva vsak svojega konjicka (kolo seveda) in se podala v neznano. Z zemljevidom, da se razumemo. Mestne ulice so bile polne, vsem se nekam mudi, vsi nekaj delajo, dan se je pa komaj zacel. Zelo hitro sva osvojila tudi pravila v prometu, pac gres malo bolj previdno, vendar kar gres. Nihce nikogar ne caka, nihce nikogar ne spusca, vsak se mora znajti sam. Ustavijo se le pri edinih dveh semaforiziranih kriziscih, pa se to le, ce je res nujno, sicer se pa vsi lepo peljejo, z zmerno hitrostjo, tako da se tudi na kolesu pocutis popolnoma varno. Ajde, vrocine ne bom omenjala, niti dejstva, da sem danes oblekla hlace cez kolena in majico cez ramena, jep pravila so pravila.
Torej, najprej sva se odpeljala do 6km oddaljenega vhoda, kjer so nama prijazno povedali, da bi vstopnico morala kupiti ze v mestu. Krasno. Res. Se je takoj ponudil motorist, da naju zapelje po v stopnici, vsakega za 2 dolarja, pa naju je jeza pognala nazaj kar lepo fino s kolesi. Torej jutranjih 10 km za ogrevanje sva opravila mimogrede. Potem se je pa zacelo. Kadar kupis karto za tri dni (40$ po glavi) si ga lahko vzames malo bolj na izi. Za zacetek sva oddelala manjsi krog po navodilih Lonely planeta z Angor watom (ta je hinduisticen) na celu in takoj na zacetku. Mene je navdusil. Za prvo taksno res, ki si jo ogledas, je uau. Poleg tega moram nujno omeniti Prasat Bayon (budisticen tempelj), ki je poln obrazov, stolpicev in skritih kotickov. Uau, res! Ta je sele hud! Prizgala sem kadilo, diseco palicico al karkoli je ze tisto, za sreco na potovanju in gospa mi je privezala rdec trak okoli desnega zapestja. Mora drzat, kajne?
Skratka od jutra do soncnega zahoda sva se sprehajala po templjih, prazila na soncu, vdihavala rdeci prah...vmes sla na kosilo (ki ga takole znotraj svetovnega cuda dobro zasolijo, cenovno, da se prav razumemo, kar se tice kakovosti pa niso prav nic posebnega, bolj galama bus kosilo varianta), spila nekaj litrov vode in se imela res super vrhunsko ves dan.
Kaksen je izkupicek tega dne? Dva popolnoma umazana od nog do glave, kot da se ne bi stusirala se nikoli v zivljenju, moja bela majica je svetlo rjava, z nog si bova umazanijo zdrgnila sele na morju, vecerjo sva pojedla skoraj preden so nama jo prinesli in vodo spila na eks kar skupaj s pivom. Pa vendarle srecna in najboln zadovoljna s pokurjenimi kalorijami na vrhunskem kolesarskem izletu, polna novih vtisov in fotk in tako utrujena, da bo noc najbrz zelo hitro minila.
Jutri naju tuktuk prijatelj Red (kako bi mu bilo le lahko drugace ime) pelje na ogled boln oddaljenih templjev, zadnji dan pa bo spet sporten. Komaj cakava, vsak dan, ki se sledi....kunoc
Ni komentarjev:
Objavite komentar