Istra za gurmane

Rada dobro jem in dobro pijem, načeloma pa to ni na vrhu moje lestvice prioritet. Kljub temu paše kakšen vikend v gurmanskem stilu, sploh če je poleg tega še obsijan s soncem in obdan z morjem. Istro imam že tako in tako rada, ker je zarezana globoko v morje, ker ji piko na i daje Kamenjak in ker se imam tam vedno lepo, na katerem koli koncu se že nahajam. Mogoče malo tudi zato, ker od tam prihaja moja stara mama, bi znalo biti, da me ta Istrijanska kri vleče v tiste kraje povsem nehote.

Kakorkoli že, čez vikend smo se razvajali z gurmanskimi specialitetami Istre in brbončice zalivali z njihovimi vini. Šampanjec za zajtrk, bakalar s tartufi za predjed bogatemu kosilu, ob vsaki jedi drugo vino in vinskih kleti toliko, da na koncu že težko povežeš, katero vino paše h kateri. Malo zaradi vina, malo zaradi množice sodov in informacij. Še dobro, da smo se vmes podali na lov za tartufi, da smo se nadihali svežega zraka in naredili prostor za nove dobrote. Psa sta tartufe sicer našla že pod prvim drevesom, tako da nismo povsem verjeli, da je bila najdba naključna, pa nas hoja po blatnem gozdu vseeno ni spravila v slabo voljo.

Edini kiks bi pripisala predjedi iz školjk na nedeljskem kosilu, ampak to je pač le moje mnenje in moj prefinjeni okus, ki školjk ne prenese. Tokrat sem si dokončno dokazala, da razen kapesant, školjke niso zame. Pač, ne grejo mi po grlu, pa konec. Pa saj, zakaj bi se pravzaprav sploh silila, saj me ribe in hobotnice povsem zadovoljijo.

Obiskali smo tudi butično oljarno v Vodnjanu in takšnega oljčnega olja še nisem okušala. Že natočeno v kozarec je dišalo po sveži, temno zeleni travi in olivah, ki se bohotijo na soncu, dokler ne padejo z oljke. No, tako je dišalo meni. Nato pa smo ga poskusili, mehek okus je pobožal naša usta in zapekel, ko se je olje spustilo po grlu. Neverjetno! Takšnega olja bi z veseljem vsako jutro spila malo kavno žličko, kolikor je potrebno, da blagodejno vpliva za naše zdravje. Kupila ga nisem, ker so za 2,5 dcl olja računali deset evrov. Že res, da je bilo dobro, vendar štirideset evrov za lilter olja?

Lep sončen vikend je za nami, ki ga bo nekoč treba ponoviti, saj bi se tudi v Rovinjski dizajnerski hotel Lone z veseljem še kdaj vrnila. Ena noč je bila občutno premalo ob vsej njihovi bogati ponudbi.