V Lonely planetu pise, da pred petdesetimi leti v Parizu gostilna, ki je nekaj veljala, ni bila brez kamposkega popra, belega, rdecega, crnega ali pa ta svezega zelenega (tega je namrec treba pojest v mesecih zetve).
V zelenem popru sva okopala rake in kombinacija je bila res top of the pops. Crnega potresava kamor se le da in ga ni za prehvalit, rdec in bel pa tako lepo pozivita kroznik. Ali nos, ce se mu prevec priblizas.
no, to ja! Upam da sta napolnila žepe še zame :)
OdgovoriIzbrišiKampot in tale zadnja jed...pa se vračajo spomini :).
OdgovoriIzbriši