Prispela z nocnim spalnim busom, ki je bil D vseeno malo prekratek, ampak sva vseeno spala. Ceste so sicer tako zguncale, da se je bus na poti nagibal kot katamaran, ampak je slo. Tu pa v nek guest house, izbran nakljucno, ker naju ni nihce pricakal na avtobusni, ceprav je bilo tako dogovorjeno. Pa sajj vseeno, na koncu sva dobila enega se blizje centru in prav kul.
Danes sva rentala motor, kao pa poskusimo se to, se peljala res trideset ali se manj na uro, kot se tukaj vsi, ker so ceste res slabe in promet, ohoho kaoticen...potem sva pa bekje malo cudno zavila, stala prakticno primiru, zapeljala na neko mivko in se prekucnila v levo...pa sem nogo, isto kot lani na tajskem, naslonila na avspuh. Jep jep...js res znam. No, najprej sva sla vseeno se do killing fields, vmes so mi dali nekje zobno pasto, da sem namazala nogo, ker baje pomaga, potem sva pa vseeno zavila do bolnisnice. Jep, glavno mesto in nova boknica, kaj pa drugega. Vse je ok, nogo so mi ocistili, namazali, povili, dali antibiotik, se nekaj dodatnih za naslednjih pet dni, pa bo. Rana je res samo povrsinska, padec je bil pa udi kot iz stripa.
Edini kar me malo moti je, da greva jutri na morje in ne smem plavat, jest morske hrane, zacinjene....se umivat po nogi. Pa saj, kaj pa je to zame, obladam tusiranje z nigo pod stropom.
Teli rdeci kmeri so naju za dovro jutro sicer malo zamorili, ampak se je dan potem kar naredil, vecer pa sploh...pred nama je samo se tus in spanje...mmm komaj cakam. Res pase it spat po takole polnem dnevu.
Stay safe, hehe. Kdo to rece, a? Mah, vse je kul, bez brige. Tud ce fotka cist grozn zgleda. Mam pa ovo kambosko FB frendico, medicinsko sestro hehe.
Ni komentarjev:
Objavite komentar