Ohhh, ja ja, tako pa zgledajo pocitnice. Spat gres ob zvoku crickov s pogledom na zvezdnato nebo in vonjem po morju, zbudis se pa v cudovit soncen dan, prav tako s pogledom na morje. Danes je bil pravi pocitniski dan, zajtrk na plazi, sprehod do 'mesta' in polezavanje na plazi. Je bilo fino, saj nas na dolgi pesceni plazi nikoli ni bilo vec kot deset. Morje je sicer toplo, no ja, po mojih merilih, vroce, senca pa gosta, kar v taksnem zgocem popoldnevu najbolj pase. Je pa kar zanimivo, ko vidis vse turiste v kopalkah, oblecene najmanj, kolikor je mogoce in v senci, domacine pa v kavbojkah, zimskih puloverjih in na soncu. Uf! Jaz bi se verjetno stopila, ce bi me toliko oblekli.
Vzdolz obale so rusevine nekoc cudovitih vil, iz katerih so kmeri vse pregnali in tudi pobili, zdaj pa ni vec nikogar, ki bi se lahko vrnil in vile ponovno obudil k zivljenju. Ce kmeri ne bi razgrajali po Kambodzi, bi bil Kep verjetno eno bolj mondenih obmorskih mest, tako se pa zelo pocasi postavlja na noge. Morda se nova zgodba ustvari okoli njhovih rakov in ostale morske hrane. Uau res! Taksen pocitniski dan se res najlepse zakljuci s slastno vecerjo, rak, ki je na kroznik skocil skoraj iz morja in riba, ki je priplavala takoj za njim.
Pase imeti dopust sredi potovanja. Jutri ga nadaljujeva na zajcjem otoku, kar za dve noci greva v mir in tisino in bungalove na plazi. Stran od vrveza, interneta, verjetno tudi od elektrike. Samo morje in zvezde in luna in ... raki.
Ni komentarjev:
Objavite komentar