Weekend plans

Včasih so mi govorili, da živim od danes na jutri in da bi bil čas, da se zresnim. "Treba je razmišljati o svoji prihodnosti, ne pa prebedeti vseh noči in prespati vseh dni," so mi govorili. Najbrž so se bali, da ne bom odplavala v napačno smer, čeprav sem sama pri sebi ves čas vedela, da plujem v pravo, le mladostniška razposajenost me je dajala. Koga pa ne, pri tistih letih? Moj pogled je bil ves čas zazrt v prihodnost, le živela sem v sedanjosti. Po njihovo z danes na jutri, po moje pa pač na izi.

Ko si starejši, se tako in tako zaveš, da je treba živeti od danes do jutri, ker te jutri mogoče ne bo več. To se seveda lahko zgodi tudi, ko si mlad, le da takrat o tem ne razmišljaš. Vsak dan mora biti poseben, vsak dan je treba nekaj doživeti (lahko nekaj čisto majhnega), vsak dan je treba imeti rad in predvsem vsak dan se je treba smejati. Ko si starejši, imaš veliko bolj splanirano življenje, spontanih odločitev je vedno manj in vsak korak je veliko bolj premišljen. Ko si starejši so spontani dogodki vsaj malo načrtovani, pa zaradi tega niso nič manj zabavni.

Včasih pa se vseeno zgodi, da ti življenje prekriža načrte in takrat se izkaže spontanost, tista nenačrtovana. Tista, ki jo potrebujemo, da dan (ali vikend) kljub spremembi naredimo zabaven in da nasmeh ostane na obrazu. Mene, ki so mi včasih očitali, da živim od danes na jutri, sprememba plana lahko kar močno vrže iz tira, čeprav ni šlo za resnejši plan, le za vikend plan. Včasih sem res trd oreh (čeprav sem lešnik), kadar gre za spremembo načrtov. Je pa tudi res, da po porušenju sistema rabim le nekaj časa, nekaj globokih vdihov in negodovanja pa naredim nov plan, ki se ga kmalu veselim prav toliko, kot sem se tistega prejšnjega. Pa četudi se nato tudi ta podre. Pač vdihnem, pomislim in zarišem novega...in tako še vsakega naslednjega, dokler na koncu ne popustim in določim, da za zabaven vikend še hlače ne rabiš.