Naj vam predstavim Berto. Debelo Berto. Brez skrbi, nič ne zameri, če jo tako kličemo, pravzaprav je kar malo ponosna na svoje kilograme, saj to pomeni, da ji hrane ne primanjkuje in da pač rada je. Sicer je pa bolj fina dama, tale naša Berta, prikaže se samo zvečer in še takrat prav na tiho prikoraka iz svojega skrivališča. Potem pa čepi tam nekje v temi, da moraš res previdno stopati, da je ne pohodiš. Tudi skače ne več, ampak ti prav počasi obrne hrbet in odkoraka stran, če jo zmotiš, ali ji z lučjo posvetiš v oči (čudno, da ji to ne paše, kajne?). Morda ne skače, ker je predebela, prestara (nihče ne ve koliko let šteje) ali pa preprosto zato, ker je preveč fina, da bi skakala. Kdo bi vedel, saj jezika še ni stegnila, da bi nam karkoli povedala. No, ali ga pa vsaj pokazala, da končno vidimo, če imajo žabe res tako dolg jezik, kot se govori.
Ni komentarjev:
Objavite komentar