Domači pesto

Balkon imava poln bazilike in peteršilja (no ja, eno korito, v katerem je vsakega pol), kar naju vsak dan zelo navdušuje. Peteršilj se odlično poda tržaški omaki, ki paše k ribam, bazilika pa se najbolje počuti med malim rdečim paradižnikom na eni in kroglico mocarele na drugi strani. Kljub temu je tega toliko, da sproti ne pojeva pa še večje rastline zatirajo manjše, ki so ostale nekje v podrastju tega bujnega gozda.

Peteršilj sva zato nabrala, posušila in dala nasekljanega zmrzniti, da bo vedno pri roki. Bazilika pa je namigovala na domači pesto. Mmm, pesto, obožujem ga! Pa sva se lotila, potrgala sva največje liste bazilike, pripravila česen (beri olupila), indijske oreščke (čisto nič ne de, če niso pinjole), kos parmezana (na sliki manjka, ker sem se nanj šele naknadno spomnila), olivno olje in sol, ki bi jo dodala po potrebi (če parmezan ne bi bil tako slan, kot običajno), pa malo popra, tako, ker ga imava pač rada (čeprav nikjer ne piše, da paše poper v pesto).

Vse naštete sestavine sva zmiksala, da je nastala gosta, pestu (neverjetno, a?) podobna zmes. Ne sprašujte me, koliko je bilo česa, ker ne vem, natančnejše informacije o količinah najdete na kulinaričnih straneh, sama pa sem delala po občutku. Zato je, čisto nepričakovano, mase nastalo kar za tri kozarčke. Juhej! Komaj čakam prvo kosilo v zelenem odtenku.