Še malo, pa se ne bo več dalo odpreti balkonskih vrat! Vse je zeleno, koruza je že skoraj do stropa, limon je že šestnajst pokukalo iz zemlje, še malo pa jih bo treba cepiti, bazilika se bohoti in dehti, peteršilj se seklja za v tržaško in rožmarin za na ribe, paradižnik pa cveti, da ga je pravo veselje pogledati, da o čilijih sploh ne govorim, še malo pa nas bo pekel že pogled nanje.
Fino je met svoj vrtiček, mimogrede odplavam na svojo kmetijo, kjer bi se takole bohotili pridelki na njivi in začimbe v loncih okoli hiše, pa nekaj oljk na bregu, s katerega bi bil čudovit pogled na morje...oh ja, saj bo, nekega dne bo tudi to....pa velika kamnita miza na vrtu, vinska klet in bazen, pa...ja, pa veseli ljudje in smeh do neba, nekega dne bo vse to. Do takrat pa, mala terasa, spodaj Ljubljana, pomanjšana...in veseli ljudje in smeh do neba!
*je treba zapet na melodijo iz "Ježek teka, teka in se kotali
http://www.youtube.com/watch?v=LrIZnjnHCWM
Ni komentarjev:
Objavite komentar